KOŠČENA PIŠČAL S STAREGA GRADU

Koščena piščal, 14. – 15. stoletje

Ob izkopavanjih Starega gradu v Podbočju so arheologi odkrili piščal, izdelano iz dolge kosti (za zdaj
še nedoločene) živali. V dolžino meri 8,3 cm in ima na zgornjem delu polkrožen izrez za zrak. Piščal
nima prijemnih luknjic, kar pomeni, da je bilo mogoče iz nje izvabiti en sam ton. Piščal po obliki sodeč
v zgornjem delu cevi ni imela vstavljenega bloka. Glasbenik je cevko zgoraj zaprl z ustnicama, ki sta
sami oblikovali režo, potrebno za igranje. Kljub nepravilnostim v obliki piščali – ukrivljenost in
neenakomeren presek – je mogoče določiti višino tona, ki ga piščal proizvede. To je razmeroma šibak
dvočrtani f.
Takšne preproste piščali so v vseh obdobjih od prazgodovine dalje pogosta najdba. Piščal s Starega
gradu glede na arheološki kontekst datiramo v zadnjo tretjino 14. oziroma v prvo tretjino 15.
stoletja.
Glasbilo je morda služilo zgolj zabavi, morda pa so ga uporabljali pri lovu. Lovci so s piskanjem
namreč privabljali plen – predvsem vodne ptice in komunicirali z lovskimi psi.
Piščal si bo mogoče ogledati na razstavi Štirje elementi: 4 – Zrak.

Pripravila: Jana Puhar (PMB)

Foto: Jana Puhar (PMB)

Literatura: Katarina Predovnik, Trdnjava Kostanjevica na Starem gradu nad Podbočjem, 2003.