KRŽEVSKI ZVON

Krževski zvon 2014

Iz življenja butalcev

Butale so imenitne. In nam do popolne imenitnosti ne manjka dosti … Ne, ne manjka nam dosti … Ne manjka nam ničesar več … Razen grba … Pa si nabavimo grb … Grb mora biti imeniten, kakor so imenitne Butale … Zato mora v Butalski grb najimenitnejša žival, kar smo kdaj čuli o njej … To je zmaj … Zmaj! …  Zmaj? … Zmaj! …Zmaj je najbolj imenitna žival na oko in na besedo, ker je neznansko nevaren in bo v grozo in strah sovražniku … Zmaj mora v grb … Zmaj mora v grb, pa naj stane, kolikor hoče! … Saj imamo v Butalah Čačko! … Čačka je slikarka za hiše in kapelice in ograje in sploh vse …. Naročimo ji, da naslika grb …. Čačka, naslikajte Butalam grb …. V grbu mora biti zmaj! …Naj stane, kolikor hoče …. Lahko cel tolar.

Jako sem zadovoljna! … Jako sem zadovoljna! … Silno je podoben ….  Silno! …Nisem še videl zmaja, ki bi mu bil tako podoben!!!

Vsaka podobnost z osebami in kraji iz resničnega življenja je zgolj namerna!

Krževski zvon 2014

Kako naslikati grb »vesoljnega mesta Butale«?

Panika! Čeprav so mi bile zgodbe o Butalah in Butalcih znane, saj smo jih doma dostikrat prebirali in se ob njih smejali, zgodbe o grbu nisem poznala. Hvala Bogu je tu splet! Šla sem torej brskati po spletu in našla nekaj avtorjev z njihovimi butalskimi grbi. Zmaj je moral biti bik, tako pravi tekst in ker je seveda res, »da pravega zmaja še nismo videli, bikov pa vsak dan dovolj«. Izmed vseh grbov, ki sem jih našla, me je najbolj navdušil grb avtorja Damijana Stepančiča. Po pravici povedano, se mi je njegov bik zdel nekako prisrčen in najbolj »butast«. Jaz sem mojemu zmaju-biku spremenila oči, take, ki bi bile lahko posledica popite prevelike količine cvička, nad njim znak »B«, kar naj bi pomenilo Butale ali pa Bočje. Da pa bi bil le malo bolj strašen, sem naslikala še  helebardo, kot se za grb spodobi. Kasneje mi je bilo kar malo žal, da nisem ob biku naslikala noža. Pa ne zato, da bi bil »v strah in grozo sovražniku«, ampak takega, s katerim lahko na Bočju  prijateljem narežeš tudi špeh ali klobaso.

Mija Baškovč

Krževski zvon 2013

15 let ženskega pevskega zbora Pevke izpod Bočja

Pevke izpod Bočja letos praznujemo 15-letnico delovanja. Skupina nekaj žensk je na sestanku aktiva kmečkih žensk pod Gorjanci pred 15 leti malo zapela in tako se je porodila ideja, da bi ustanovile zbor. Po enem tednu smo se že zbrale v osnovni šoli v Kostanjevici na Krki in začele z vajami pod vodstvom Mojce Jevšnik, pridružila pa se nam je še Katarina Štefanič s harmoniko. V nadaljevanju se nam je pridružilo še nekaj pevk in zbor se je številčno povečal na 20. V tej sestavi smo delovale pet let, nakar nas je zapustila Mojca, tako da smo sodelovale s Katarino in njeno harmoniko. Vsako leto smo pripravile letni koncert ter nastopale tako v domačih krajih kot po številnih krajih po Sloveniji. Po nekaj letih nas je zapustila Katarina in za nekaj časa nas je zopet prevzela Jožica Čelesnik, zaradi zdravstvenih razlogov pa nas je tudi ona kmalu zapustila in ostale smo brez zborovodje. Za vodenje smo nato zaprosile Andrejo Barič Kerin, sprejela nas je in zdaj pojemo pod njenim vodstvom že četrto leto. Zbor, ki zadnja leta deluje v okviru Kulturnega društva Stane Kerin Podbočje, zdaj sestavlja 14 pevk, vaje imamo vsak teden, letos pa se še posebej pripravljamo na naš letni koncert, ki bo namenjen obeležitvi našega jubileja.

Pevke izpod Bočja

Krževski zvon 2013

NAŠE SKRIVNOSTI

Kdo smo IGRALSKI MULCI, ni nobena skrivnost:  Sara Požun, Sara Jurkas Omerzo, Žan Barbič, Zoja Iva Jurečič, Lora Ana Jurečič, Lovro Vrhovšek, Lovro Jurečič, Aljaž Vrhovšek, Tim Božič, Gašper Jurečič, Nejc Kerin, Jan Požun, Leja Požun,Teja Hočevar, Erika Stipič, Valentina Zlobko, Hana Kerin.

Da smo predstavo Skrivnosti šolskega WC na podboški oder premierno postavili 29. novembra 2012, tudi vemo. Predvsem zato, ker smo do takrat vadili ob vseh mogočih in nemogočih urah.

To, da vam je bila najbolj všeč pesmica na koncu, je tudi vsem jasno. Če si jo boste prepevali na vašem WC, smo vam jo zapisali!

Kupli smo vam rolico, rolico papirja.

Jo prinesli kar s seboj, rolico papirja.

Hitro v žepu jo domov tiho odnesite,

na straniščni jo pokrov nežno položite.

Tam vam bo prav pršla rolica papirja.

Tam vam bo prav pršla rolica papirja.

Tudi ni skrivnost, da smo nastopali v Mladinskem centru v Krškem in se za časopis Publika takole predstavili:

Predstava Olge Paušič, Skrivnosti šolskega WC, je enodejanka, ki prikazuje povsem normalne osnovnošolce od 4. do 9. razreda. Pa vendar se ti nadobudneži v prostoru dekliškega WC prelevijo v vse kaj drugega, kot običajne učence. Ena je detektivka, druga zvezdnica, tretji je izsiljevalec, štirim dekletom pa je prav vseeno za vse, razen za ljubezen. O fantih, ki bi želeli postati junaki, pa raje ne bi… V WC zato počnejo vse kaj drugega kot lulajo in kakajo. In če vam povemo, kaj se dogaja, bi razkrili skrivnosti. Zato je najbolje, da z nami pokukate skozi vrata…

Igralski mulci so gledališka skupina KD Stane Kerin Podbočje, ki deluje 4 leta in vsako leto uprizori eno predstavo. Avtorica Olga Paušič piše zgodbe, ki so našim igralcem pisane na kožo, zato toliko bolj uživajo ob dvomesečnem delu.

Na ves glas pa povemo, da smo se pogumno udeležili Območnega srečanja otroških gledaliških skupin v mesecu marcu, kjer ste sodelovali še skupini iz OŠ Kostanjevice in  OŠ Koprivnica.

In še bolj na glas povemo, da smo se uvrstili med 7 najboljših skupin v regiji Dolenjska, Posavje in Bela krajina. Svojo predstavo smo 10. aprila 2013 odigrali na odru v Metliki.

Vse drugo pa naj ostane skrivnost!!!

Ivanka Černelič Jurečič

Krževski zvon 2012

KDAJ STE ZADNJIČ KATERO STVAR NAREDILI PRVIČ (ali kdaj ste bili nazadnje v kulturnem domu, če ste sploh bili) - Zgodovina kulturnega doma

Kulturni dom je bil zgrajen po prvi svetovni vojni z namenom skrbeti za telo in duha. Članstvo v kulturnih in športnih dejavnostih je bilo številno in temu primerno je bilo tudi število prireditev. Igre v izvedbi različnih generacij, nastopi pevskih zborov, tamburašev in gimnastike med obema vojnama so dajale kraju veselje in tekmovalnost.

Med drugo svetovno vojno je bil kulturni dom požgan. Kar do leta 1949 je trajalo, da se je kulturna zavest v kraju dvignila do te mere, da je potrebno požgan kulturni dom obnoviti in omogočiti novim kulturnikom možnost nastopanja, poslušalcem in gledalcem pa možnost lepih doživetij. Krajani so tako dom obnovili s prostovoljnim delom. Oder in tlak v dvorani so naredili podboški gasilci pod vodstvom Franca Černeliča. Po letu 1950 je bila dvorana za silo uporabna. Takratna oblast je dala objekt v upravljanje Kmečki zadrugi  Sv. Križ. Kultura vodstvu KZ ni bila blizu in večkrat je bila dvorana skladišče kmetijskih pridelkov. Za kulturne prireditve  ali veselice gasilcev je bilo potrebno dvorano najprej pospraviti. Ponovno je bilo ustanovljeno kulturno društvo, ki se je poimenovalo KD Stane Kerin Podbočje. Vpliv na uporabo dvorane se je bistveno izboljšal. Z ukinitvijo KZ Sveti Križ in prevzemom upravljanja dvorane s strani KZ Kostanjevica na Krki je prostor doživel drugi udarec. Prodani so bili stoli in oprema dvorane. Dvorana je postala skladišče hmelja. Za kulturo in telesno kulturo ni bila  več dostopna. Toda propadla je tudi KZ Kostanjevica na Krki in jo je prevzela KZ Krško.  Člani KD Stane Kerin nismo mirovali in smo  po dolgih dogovarjanjih  in razumevanju direktorja KZ Krško Staneta Nunčiča dobili dvorano v upravljanje za dobo 20 let. Počistili smo prostore in začeli z drobnimi obnovami od strehe do notranjosti. Opravljeno je bilo veliko prostovoljnega dela. Pri tem je imela pomembno vlogo OŠ Podbočje in njen ravnatelj Jože Zupančič, ki ji je ta prostor nekaj časa služil tudi za telovadnico. Zadnje čase je dvorana deležna  nekoliko več obnove in ni v sramoto kraju.  Dvorano so kasneje nekateri člani KS predlagali kot možnost za proizvodni obrat, za trgovino in celo za prodajo kot nepotrebnega bremena kraja. Zdrav razum in kultura odločujočih ljudi jo je do sedaj obvarovala nove kulturne sramote. Pri denacionalizacijskih postopkih jo je zadržala v lasti Občina Krško. V letošnjem letu je dana v upravljanje KS Podbočje.

 

Franc Černelič

Krževski zvon 2011

Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku

Člani KD Stane Kerin Podbočje so 7. februarja, dan pred slovenskim kulturnim praznikom, pripravili proslavo. V Kulturnem domu v Podbočju so skoraj polni dvorani obiskovalcev pokazali pomen domovine. Sprehodili so se od čitalnic in prvih korakov slovenske besede, preko vojn do nove domovine.  S tem so obeležili tudi 20 letnico Slovenije in samostojnosti. Ob koncu so nastopajoči sebi in vsem  v dvorani postavili provokativno vprašanje: Ljudje, kaj ima domovina s slovenskim kulturnim praznikom? Odgovor je lahko našel vsak zase. Ravno zato, ker si domovino in kulturo predstavlja in doživlja vsak drugače.

Na osrednji prireditvi ob kulturnem prazniku, ki je potekala naslednji dan v Kulturnem domu Krško pa so dobili priznanja člani KD Stane Kerin Podbočje

  • za omogočanje delovanja v kulturi: Milan Colner in Matjaž Jurečič,
  • bronasto Prešernovo plaketo (za več kot deset let dela v ljubiteljski kulturi) : Ana Kerin, Justina Colner, Uroš Kerin in Martina Strgar,
  • zlato Prešernovo plaketo (za življenjsko delo na področju ljubiteljske kulture): Franc Černelič.

Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!

Ivanka Černelič Jurečič

Krževski zvon 2011

Nova zborovodkinja in nov zvok

Pevke izpod Bočja so po več kot desetletnem delovanju v okviru Aktiva kmečkih žena Pod Gorjanci in pod zborovodstvom Katarine Štefanič v letošnjem letu prešle pod okrilje Kulturnega društva Stane Kerin Podbočje, zborovodsko taktirko pa je prevzela Andreja Barič Kerin. Po mesecih vaj z novo zborovodkinjo, v katerih so dodobra spremenile svoj repertoar in tudi način petja, se je trinajsterica pevk 22. maja v kulturnem domu v Podbočju predstavilo domačemu občinstvu na koncertu z naslovom Pomladni večer. Na njem so poleg nekaterih ljudskih pesmi zapele tudi nekaj priredb znanih slovenskih zabavnih in narodnozabavnih melodij, kot so Mandolina, Čez šuštarski most, Viharnik vrh gora, Ti domača hiša, Gozdovi v mesečini. Celovečerni koncert, ki mu je prisluhnilo kar lepo število poslušalcev, povezovala pa sta ga Ivanka Černelič Jurečič in Luka Gramc, so popestrili še Ljudski pevci iz Dobove ter Komorna skupina Glasbene šole Brežice.

Peter Pavlovič

Krževski zvon 2011

Sveže novice iz osmice

Lovro Jurečič – Andi; Sara Jurkas Umerzo -Nina; Hana Kerin – snemalka;Anja Fišter – učiteljica, Andijeva mama;Lovro Vrhovšek – izumitelj Albert; Leja Požun – vesela Maja; Sebastjan Hosta- ravnatelj; Valentina Zlobko – vremenarka Patricija; Lora Ana Jurečič – Tadeja, kača; Sara Požun – Katja, pikapolonica, Erika Stipič – Petra, črni; Teja Hočevar – Doris, bela; Urša Jurečič in Ana Stipič – koordinatorki in šepetalki; Ali na kratko: Igralski mulci

To je ekipa, ki je ustvarjala letošnjo gledališko igro Sveže novice iz osmice. Avtorica Olga Pavšič je tistim, ki se z mladinsko tematiko ukvarjajo, dobro znana. Učiteljica, v pokoju sicer, piše o stvareh, ki jih zelo dobro pozna. O takšnih in drugačnih učencih, o takšnih in drugačnih učiteljih. Imeli smo občutek, da nam je besedilo pisala na kožo. Tudi zato smo ob ustvarjanju uživali od vsega začetka. Posebnost letošnje predstave je bil sam začetek projekta, saj so se morali igralci, ki so želeli nastopati, pojaviti na avdicijo. Takšno, čisto pravo. Vsi so pripravili svojo predstavitev in nihče ni avdicije jemal z levo roko. Zdelo se nam je, da so tudi na ta način pokazali, da želijo delati in da jim je že na začetku jasno, koliko odrekanja bo potrebnega.

Od začetka januarja smo opravili kar 21 vaj. V februarju smo dva dni preživeli v Leničevem domu in se družili še drugače. Premiero uro in deset minut dolge predstave smo pripravili 11. marca 2011. Dvorana v Podbočju je bila nabito polna, gledalci navdušeni, mi pa, ki smo igro ustvarjali, zadovoljni s svojim dosežkom.

Predstavo smo ponovili še trikrat in se vsakič zabavali.

Udeležili smo se območnega srečanja gledaliških skupin, ki smo ga gostili na domačem odru. Na srečanju so sodelovale štiri skupine, domačini smo se predstavili še s Sneguljčico v izvedi gledališkega krožka OŠ Podbočje.

Ivanka Černelič Jurečič

Krževski zvon 2009

Strogo zaupno

Člani gledališke skupine KD Stane Kerin Podbočje smo se z novo gledališko igro podali v vohunske vode. Avtor komedije Strogo zaupno Marc Cammoleti je glavne junake poslal v francoski hotel, kjer se je odvijala predaja nevarnega orožja. V hotelu so se nastanili vsi, ki v vohunskem poslu kaj pomenijo. Edina težava je bila v tem, da nihče ni vedel, kdo bo orožje predal, komu ga bo predal in kako orožje sploh izgleda.

Komedija, v kateri nastopajo Anja Hosta, Alenka Colner, Metka Vrhovšek, Tina Strgar, Ana Kerin, Luka Gramc, Marko Flajšman, Uroš Kerin, Darjan Colarič in Nejc Požun, je polna zapletov in z nepričakovanim koncem. Režiserka Ivanka Černelič Jurečič je z ustaljeno ekipo igralcev in s pomočjo Anamarije Dedukić (kostumi), Renate Jurečič (šepetanje), Justine Colner (maska), Petra Vrhovška (scena), Matjaža Jurečiča (tehnika) in Milana Colnerja pripravila zanimivo izvedbo Cammoletijevega besedila.

Dvorana v Podbočju je bila tako na dan premiere, 28. novembra 2008 kot tudi na dan ponovitve 29. novembra polna. V soboto nam je zagodla elektrika in predstavo smo bili primorani zaključiti že kmalu po začetku. Gledalce smo povabili v dvorano v nedeljo in še večji obisk je potrdil, da smo se pravilno odločili.

Svojo vohunsko mrežo je  gledališka skupina razpredala še v Cerkljah ob Krki, v Šmarjeti, v Dolenjskih Toplicah  in na Senovem .

Tako sem zapisala za Posavski obzornik…  Uradno, faktografsko, še celo kaj oz. koga  izpustila. Za Krževski zvon pa dodajam, da je gledališka ekipa neizprosno zahtevna v svojem iskanju…nepoboljšljivo igriva in ….neumorna.

Če pa bi pokukali v zakulisje bi,  TAKOLE INKOGNITO videli:

  • da si je Luka  sam zapel modrc,
  • da je Marko  raztrgal tri pare  nogavic  št. XXXL,
  • da je Anja za vsak nastop nosila krajše krilo,
  • da je Ana najbolj uživala v negližeju,
  • da je Alenka blazno obogatela,
  • da je Nejc pojedel cel sendvič,
  • da je Darjan zopet poljubljal in to z navdušenjem,
  • da je Tina tokrat ostala brez dobre pijače, ker ji je
  • Metka vse popila
  • in da je Uroš kar naprej dodajal svoj tekst (pa ne okol govort!)

O ostalih podrobnostih pa kdaj drugič!!!

Ivanka Černelič Jurečič

Krževski zvon 2009

Ko ugasnejo liči v dvorani ali proslava ob kulturnem prazniku

Ko ugasnejo luči v dvorani,

ko obiskovalci obmolknejo,

ko luč osvetli rdečo zaveso,

takrat postanemo eno:

– igralka, šepetalka,  režiserka, deklica za vse, maskerka, igralka, tehnik….

Dokler je oder odprt, smo lahko, kar želimo  

– Elda Viler, Herkule Puarot, Celine Dion, Chrales Darwin, Mila Kačič, Vinko, Neža Maurer, Meryl Streep…

Ampak danes bomo to, kar smo:

David, Lija, Jerneja, Tina, Ana, Jernej, Anja, Justi, Uroš, Franc, Alenka, Ivanka, Renata.

Včasih je lažje živeti pod reflektorji in biti to, kar bi hotel …

In včasih je lažje živeti brez odra in hrepeneti …

Pa je včasih lažje le opazovati in iskati izgovore …

V naši deželi imamo hitre in točne vlake.

Moderno opremljena letala.

Čudovite avtomobile.

Odlično zgrajene ceste in hiše.

Naše trgovine so polne vsega,

kar si je le moč zamisliti.

Človek bi si mislil, da govorim o pravljični deželi, ampak, kakšna škoda!
Manjka ljubezni!

Naša srca so zaprta. Zamrznjena so.

Ponavadi človek zamrzne nekaj, kar misli nekoč še uporabiti.

Kdaj mislite “uporabiti” svoja srca?

Ste jih shranili za kakšno posebno priložnost?

(Sai Baba)

Nam je lepo pod reflektorji in v temi….    

Krževski zvon 2008

Z Adamom in Evo v dvanajstih dneh okrog sveta!!!

Če verjamete naslovu na prvi pogled, tudi prav, če pa ne… pa razlaga, ki vas bo prepričala. Z Adamom in Evo smo potovali, sicer ne s tistima pravima, prvima, rajskima… sodobna Adam in Eva sta imela nemalo težav z oblačenjem (oz. slačenjem), osvajanjem, poljubljanjem, objemanjem in nagajanjem, vsi v dvorani pa smo iz vaje v vajo bolj uživali in se postavljali v njuno vlogo (nehote)… Ja dvanajstkrat smo se postavili na oder, dvanajst noči pred predstavo smo slabo spali, dvanajstkrat trpeli pri frizerju in se negotovo gledali v ogledalo, dvanajstkrat prenašali tremo in dvanajstkrat pozno zaspali, pa tudi dvanajstkrat pojedli vse sendviče in spili mrzlo kavo… Svet pa je bil Dolenjska in Štajerska, devet odrov, ki so se razlikovali po opremljenosti in starosti, pa vendar nam je vsak po svoje dajal energijo za nepozabne uprizoritve. Lepo je bilo na čisto navadnih praktikablih in moderno na novem odru v Dolenjskih Toplicah, kjer so nas lučkarji preko kamer opazovali tudi za odrom. Najlepše pa je bilo doma. Tako, kot vedno.

Komedija Dan žena nas je izklesala v odnosih, odgovornostih, potrpežljivostih; predvsem pa smo razjasnili marsikatera zgodovinska dejstva – zakaj je bil kdo kdaj na oblasti in za kaj in kako je to oblast izgubil; zakaj se moški in ženske sovražimo in zakaj se naslednji trenutek ljubimo….

Dan žena v statistiki:

  • 12 predstav (Trikrat na domačem odru, v Kostanjevici na Krki, Cerkljah ob Krki, Otočcu, Straži pri Novem mestu, Dolenjskih Toplicah, Leskovcu pri Krškem, Zdolah, Senovem, Šmarjeti)
  • 227 € smo z nastopi prislužili, zapravili pa 5.775 € in sicer za sceno in kostume 1.920 €, preostalo pa za prevoze, rože, ličenje, tisk vabil in plakatov ter gledaliških listov, nenazadnje tudi za zaslužen piknik.
  • Nobena od napovedanih in dogovorjenih predstav ni bila odpovedana, čeprav so igralci igrali z vročino in glavoboli.
  • Prodali smo 1.418 kart, predstavo pa si je ogledalo še nekaj več gledalcev, ker otroci do 7. leta niso imeli vstopnine.

Krževski zvon 2007

L`ORANGE

Francosko ime, ki smo si ga izbrale, ima veliko skupnega z nami. Tako imenovana Oranžna barva predstavlja polno energije, dobre volje, smeha, večnega poletja,  v našem primeru užitek do plesa ter vsem skupna tudi zelo lepa oranžna barva!

Pod okriljem KD Stane Kerin Podbočje smo ustanovili plesno skupino ( 4 plesalke + mentorica in koreografinja ). Skupaj vadimo od septembra 2006, naše vaje so intenzivne dva krat tedensko po dve uri. Bile smo na plesnem izobraževanju v Mariboru, kjer smo spoznale različne zvrsti plesa. Svoje sposobnosti si želimo še izpopolnjevati in nadgrajevati. Naša glavna želja in namen plesa pa sta gibanje ter sprostitev, katera sta nam skozi ples v veliko veselje.

Zato tudi pripravljamo samostojni plesni spektakel,  ki ga bomo izvedle 30. junija 2007!

Vsi vabljeni – pridite v oranžnih majčkah, ali vsaj oranžnem dodatku!  Povej naprej!

Alenka Colner

Krževski zvon 2007

Naj nas kultura zbližuje

Krivulja kulturnega dogajanja v našem kraju je vijugasta. Zdaj vzpon, zdaj mirovanje in počitek, pa spet kot cvetni popek se odpre in zaživi. Tako nam je  letos za kulturni praznik naša mentorica Ivanka Černelič Jurečič zbrala zahtevnejšo pesnitev: »Šel je popotnik skozi atomski vek«. Pa smo že mislili, da ne znamo več nič na pamet, a smo dokazali nasprotno. Prijetno so prireditev s svojim plesnim vložkom popestritev  plesalke našega društva.

V veselem miklavževanju smo z igrico, v kateri je bilo udeleženih 26 nastopajočih, razveselili 98 predšolskih otrok, zopet dobili nov polet. Na božični večer se nas je na pohod z baklami na vrh Starega gradu, odpravilo čez 120 pohodnikov. Vsako takšno druženje v nas prebuja misel, da znamo priti skupaj z dobro voljo in navdušenjem. Pesem Sveta noč, ki jo zapojemo vsi združeni v velik zbor, pa se s hribčka razlega v vso okolico.

Za dan samostojnosti, 26. decembra, smo z organizirali  srečanje na trgu. Zaradi vremena smo bili skeptični, pa smo se le ojunačili in k sodelovanju povabili še turistično in vinogradniško društvo, ki je poskrbelo za vino in stojnice ter organizirali krajevne svetnike Velikega in Malega Mraševega ter Šutne, ki  so pripravili pecivo. Sami pa smo pripravili pester kulturni program. Tudi Božiček nas je obiskal in voščil lepe praznike Bili smo zadovoljni z obiskom,  prijetno druženje in dobra volja se je držala vseh, ki smo se sukali okoli jaslic, katere smo letos prvič postavili na trgu.

Vem, da v srcu vsi dobro mislimo, a tako s strahom, da bo preveč kritike, se težko pridružimo k dogajanjem. Je res, kaj ne? Ojunačimo se in pojdimo skupaj. Skupaj zmoremo marsikaj! Izmenjajmo misli in uresničimo nekatera lepa dejanja, da bo naša kultura živela naprej. Vem, da to vedno ponavljam, a moram, moram še naprej!

Justina Colner

Krževski zvon 2006

Prešernova plaketa s priznanjem

Letos je bila ob podelitvi priznanj, dne 8. februarja 2006  na občinski – osrednji kulturni prireditvi v Brestanici, med ostalimi podeljena bronasta Prešernova plaketa s priznanjem, za večletno delovanje  na kulturni ravni, Ivanki Černelič Jurečič.

Ivanka Černelič Jurečič sodeluje v KD Stane Kerin Podbočje že od otroških let. S svojimi pestrimi idejami in nabito pozitivno energijo, pa že krepkih petnajst let vodi dramsko sekcijo.  Pod njenim vodstvom smo odigrali kar nekaj komedij, pa tudi več otroških iger, vsako leto za Miklavževo razveselimo okoli sto predšolskih otrok z novo igro. Prešernove proslave v našem kraju so vedno inovativne, tradicionalne prireditve zaznamujejo njene vedno nove in nove ideje. S svojo osebnostjo in idejami vzpodbuja mlade nadebudneže k sodelovanju v društvu. Kljub obveznosti, ki jih ima kot mati, vedno z dobro voljo in optimizmom izpopolnjuje kulturno dogajanje. Skratka, Ivanka je naša gonilna sila na kulturnem področju našega kraja, zato smo jo  tudi predlagali za dobitnico bronaste Prešernove plakete in priznanja.

Justina Colner

Krževski zvon 2006

Kulturno društvo si želi čim večjega sodelovanja

Preteklo leto je za nas kulturnike pustilo za nami zopet nove izkušnje. Nanizala bom nekaj prireditev, ki so se odvijale v sklopu kulturnega društva.

Tudi letos nismo pozabili na kulturni praznik, potrdili smo ga s prireditvijo Zapojmo čisto po domače na soboto 4. februarja.  V programu so sodelovali: Vokalna skupina Srake z Rake, LP Pšenični klas Vihre, LP Podgorjanski prijatelji, Pilharmoniki iz Leskovca, ŽPZ aktiv KŽ Pod Gorjanci, LP Sromlje, ter naši Koledniki, ki so predstavili svojo že drugo zgoščenko z dvajset   pesmimi, ki so jo posneli novembra 2005.

Z osnovno šolo smo pripravili kulturni program ob prazniku krajevne skupnosti, ki je bil uvod v vaško rajanje. Pripravili smo komemoracijo na pokopališču  prvega novembra, in že smo bili v veselem decembru, ki smo ga začeli z Miklavževo igrico (zopet smo z g.župnikom sodelovali pri obdarovanju otrok, obdarjeno je bilo 99 otrok), mladi igralci so prepričljivo zaigrali, s svojim petjem pa so prijetno popestrili tudi najmlajši pevci Angelčki.

Že četrtič smo tudi organizirali Pohod z baklami na Božični večer na Stari grad, udeležilo se je čez sto pohodnikov. Pri križu pa smo vsi zapeli Sveto noč in začutili, kako malo je potrebno, da se v domove  prinese veselje in mir.  Zaradi dežja na »26. december, dan osamosvojitve«, je bilo srečanje na trgu  hitreje zaključeno.  Prav tako pa še vedno nadaljujemo s tradicijo obhoda repatice na pred Tri kraljevski večer. Letos so se razdelili v tri skupine, prispevke pa so, že tradicionalno, darovali Karitasu za lačne otroke. Bušeška skupina pa je darovala svoj dar devetletnemu Alnu Vebru iz Brežic za nakup invalidskega vozička.

Kulturno društvo smo skupina ljudi, ki si želi popestriti kulturno dogajanje v domačem kraju in okolici. Želimo, da bi se ljudje več družili in se tako medsebojno duševno tudi bogatili. Eni čutimo notranjo obogatitev po vsaki uspešni predstavi.  Takšno vzdušje želimo vsem, ki bi radi sodelovali. Veseli smo vsakega novega člana, ki je pripravljen sodelovat. Želim, da bi nas bilo takih čim več in da bi v svoj krog pridobili še mlajše, ki bi nam pomagali s svojim znanjem in vedno svežimi idejami.

Predsednica: Justina Colner

Krževski zvon 2006

Polepšana kulturna dvorana

Sv.Križ je imel dve kulturno-telovadni dvorani. Katoliški dom, ki je zdaj kulturni dom, in drugo,v kateri je sedaj kleparska delavnica, obe pa sta bili ob cerkvi. Med drugo svetovno vojno je bila dvorana požgana in se je šele leta 1948 začela obnavljati. Po letu 1950 pa je bila kulturna dejavnost zopet oživljena. Organizirano je bilo kulturno društvo KUD Staneta Kerina.  V samostojni Sloveniji  je društvo ponovno zaživelo in prevzelo upravljanje dvorane. Sproti smo jo vzdrževali in čistili in v njej je zopet zaživel kulturni duh, ki nas je prevzel z vso vnemo. Trudili smo se, da je bila dvorana vedno pripravljena, čista in ogrevana, ko so bile na sporedu kakšne prireditve.  Dvorana se je dobro ogrela, a zaradi dotrajanih oken, vrat in neizoliranega podstrešja, je toplota kar hitro izginjala. Veliko smo prezebli na vajah in na prireditvah.

Lansko leto pa lastnica stavbe, občina Krško začela s počasno prenovo. Zamenjana so bila okna. Letos pa smo še bolj veseli ko vidimo, kaj se dogaja v naši kulturni dvorani. V začetku marca so se pričela obnovitvena dela. Ena garderoba je postala prehod za v kurilnico in pa v večjo sobo nad garderobo, ki bo lahko za razne vaje in sestanke. Zamenjana so tri nova vrata, stara, vhodna za garderobo, pa so obnovljena, popravljeni oz. narejeni pragovi, tako, da je dvorana sedaj res zaprta in ne bo več problema z ogrevanjem.  Centralno ogrevanje je sedaj na  kurilno olje, radiatorji pa grejejo prostore. Preizkus ogrevanja  je uspel, torej ne bomo zmrzovali na vajah.

Dela se še vrstijo, vendar gre vse skupaj počasi h koncu. Prav tako je obnovljena fasada, da je sedaj dvorana lahko v ponos kraju in ne več sramota.

Kulturno društvo ima upravitelja dvorane – Milan Colner, ki skrbi za dvorano in tako sproti spremlja in nadzira dogajanje in dela v dvorani.

Justina Colner

Krževski zvon 2005

Praznik kulture! In vseh nas!

Pride novo leto in pride januar in ko že februar počasi trka na vrata, se človek spomni, da prihaja tudi osmi v mesecu. Za tiste, ki delamo v kulturi, je kot zapovedan praznik. Na ta dan je nujno obvezno, brez pardona, nekaj potrebno storiti. Prireditev, pa naj bo kakršna koli, ne sme manjkati. Mi pa, ki smo zapriseženi ljubitelji Prešerna in se držimo njegovih pesmi kot pijanec plota, se vsako leto znova ubadamo z njegovimi pesnitvami. Leta nazaj smo iz Poezij jemali lažje pesmi, take bolj ljudske in všečne. Letos pa nas je zamikal Krst pri Savici. Enkrat je pač potrebno ugrizniti tudi v najtrši oreh. Prepričana sem, da mi ne boste verjeli, toda zadeva se bere kot zelo dober ljubezenski roman. Sicer ne prvič in drugič, tretjič pa so zadeve veliko bolj jasne. In vsi, ki smo bili prisiljeni po dolgih letih brati pesnitev, smo si iz dneva v dan postavljali nova vprašanja: kdaj je Črtomir pobegnil iz boja, ali je zapustil svoje tovariše zaradi ženske, zakaj se je dal krstiti in zakaj je Bogomila ostala brez svojega ljubljenega in zakaj je on odšel tako daleč stran in ….ZAKAJ SE NISTA MOGLA LEPO ZMENITI. MI SMO VENDAR NAVAJENI  SREČNIH  KONCEV!!!

Na koncu nam je seveda vsem jasno, da je tako moralo biti in da postavljamo bogokletna vprašanja. Pa vendar je naša razprava pripomogla k temu, da smo pesnitev jasno doživeli in  jo, upam, tudi tako interpretirali.

Recital, ki so ga obogatile plesalke iz skupine Harlekin, je bil gledalcem všeč. Čeprav je teh ponavadi le kakih petdeset. Mogoče ne bi bilo napačno, da si vsi, ki nimate poguma priti in ste prepričani, da je poezija pretežka za vas (predvsem predolgočasna), enkrat le utrgate tiste pol ure na večer pred praznikom in pridete v dvorano. Prijetno boste presenečeni.

Ivanka Černelič Jurečič

Krževski zvon 2004

Čisto pravi parkelj

November. Ves siv in žalosten. Dolg kot kakšen ponedeljek po čudovitem vikendu. Se sploh kje kaj dogaja? O, ja. Otroci v svojih glavicah štejejo dneve do decembra, tistega čarobnega meseca, ki jim prinaša toliko lučk, toliko veselja in pričakovanja.

Lanski november je bil še kako razburljiv. Za Miklavževo igro smo potrebovali kar nekaj angelčkov. Po vseh modnih merilih morajo biti angelčki seveda!! deklice (čeprav to res ni pravično), morajo imeti svetle dolge lase in morajo biti nadvse prikupne. Prav. Samo problem je v tem, da je takih deklic pri nas nešteto in če bi hoteli ustreči prošnjam vseh, bi imeli na odru 56 angelčkov in nikjer nobenega parklja, kaj šele Miklavža. In kdo bi potem prinesel darove in strašil otroke?!? Na žalost smo izbrali le nekaj deklic in obljubili, da pridejo druge na vrsto naslednje leto. Oblekli smo jih v snežno bele obleke, dodali krila in nežne kodrčke. Pravi angelčki. Kaj pa parklji???

Na predvečer goda sv. Miklavža so bili še posebej hudi. Pravzaprav so kar kraljevali. Pokazali so vse grdobije, naučili otroke še nekaj novih in iskali kandidate za svoje kraljestvo. Še dobro, da je prišel sv. Miklavž in jih odgnal.  Skoraj 100 otrok iz bližnje in daljne okolice je dobilo skromna darila.

Marsikaterega je sv. Miklavž kaj vprašal in vsi so pogumno odgovarjali. Le tisti najmlajši so plašno pogledovali njegovo brado in veliko kapo. Parklje pa so raje pustili pri miru.

Le nekaj nam ni šlo v račun! Že dopoldne se je po vasi podil tak črn, velik, grozen parkelj, verjemite, ni ušel iz naše igrice. Potepal se je po šoli, učence strašil in grozno rjovel. Še naši angelčki so se ga bali, tako je bil strašen. Le upam, da ga letos ne bo več k nam. Mi smo vendar pridni!?!

Ivanka Černelič Jurečič

Krževski zvon 2003

In ostali smo koledniki

Marsikatera pripoved se začne nekako takole: pred mnogimi, mnogimi leti … Tako lahko začnemo tudi zgodbo o kolednikih.

Pred nekaj leti, natančneje 26.12.1997 smo prvič zapeli kot organizirana vokalna skupina. Vsako leto pojemo Tri kralje in če nam bo zdravje dopuščalo, bomo še dolgo koledovali.

In zakaj smo Koledniki iz Bušeče vasi? Ko smo prvič zapeli  v malo drugačni sestavi, kot smo sedaj, še nismo imeli imena. Naslednje leto (1998) pa so nas člani KD Stane Kerin Podbočje povabili na proslavo ob materinskem dnevu in dejali: Naj pridejo še tisti koledniki iz Bušeče vasi. In tak naziv smo obdržali.  Od takrat delujemo kot sekcija pri KD Stane Kerin Podbočje.

Pri sestavi je bilo v teh letih nekaj sprememb.  Začeli smo kot kvartet in sicer Pavlovič Franc in njegov brat Ivan, Zakšek Franc in Hribar Janez.  Ker Pavlovič Ivanu služba ni več dovoljevala sodelovanja na vajah, ga je zamenjal Ilc Franc, tako da smo bili v sestavi kar trije Franci in Janez.  Po dveh letih je Ilc Franca zamenjal Zorko Franc. Število članov se je leta 1999 povečalo na 5 in sedanja sestava v kateri delujemo 3 leta je: Pavlovič Franc, Zakšek Franc, Zorko Franc, Vrhovšek Peter in Hribar Janez. 

In kot zanimivost: člani prihajamo iz dveh občin, dveh krajevnih skupnosti, petih vasi in iz ene fare, pesem pa nas brezmejno druži.

Janez Hribar

Krževski zvon 2003

Kultura še živi

Preteklo leto je za nas kulturnike pustilo za nami posebne izkušnje. Kljub vsemu temu, da je

spremenjen način financiranja društev, se je izkazalo, da smo res ljubiteljska skupina, ki je željna pokazati kaj vse se da narediti tudi za svoje in naše notranje zadovoljstvo.

Marsikdo, ki je bil v naši dvorani prvič, ali pa, da ga že dolgo ni bilo, je bil presenečen nad skrbno in lepo urejeno dvorano. Člani kulturnega društva se trudimo, da imamo urejene prostore, kljub temu, da bi bilo potrebno nekatere zadeve popraviti ali zamenjati. Žal se tudi v kulturi reže majhen in tanek košček kruha. Financiranje je omogočeno samo preko razpisa, ki ga izda občina in na podlagi izbora določijo, katere programe oz. kulturne prireditve bodo finančno podprte.

Kljub temu, da je finančna podpora za ljubiteljske dejavnosti res skromna, smo se zaenkrat vse sekcije držale le svoje notranjega glasu – ljubezni do te dejavnosti – in smo pridno vadili čez vse leto.

Igralska in ob enem recitatorska skupina (mentorica Ivanka Černelič-Jurečič) je bila in je vedno aktivna in pripravljena na izvedbo prireditev, pa naj bo to za kulturni praznik 8. februar, ki je bil to leto izjemen, in za vse druge prireditve, ki so se še odvijale. Prav posebej pa jih moram pohvaliti zaradi vztrajnosti in trpežnosti. Ko so vaje v dvorani; – vsi že dobro vemo, da je največ dogajanj pozimi – nas prav pošteno »nazebe«, tako, da smo kar veseli, da nas sredi vaje kdaj zmoti topla dišeča kava ali čaj. Mogoče bo pa kdaj bolje in bo tudi naša dvorana tako ogrevana, da nam mraz ne bo kazil vneme pri našem ljubiteljskem delu. Pa kaj bi tarnali, svoje zadoščenje dobimo po končani predstavi, ko smo zadovoljni s svojim uspehom. Premiero komedije Dohodnina, ki pa nam je vsem vzela največ časa, igra traja dobri dve uri, smo speljali 26. februarja in sicer z veliko zadovoljstva in uspehom. Pridno smo začeli gostovati : Cerklje, Studenec, Artiče, Podlog, Koprivnica, Celje, Kostanjevica na Krki.

Koledniki iz Bušeče vasi (mentor Janez Hribar) imajo vaje vedno redno, teh pet glasov je že pet let vedno pripravljeno na nastop. Njihov glas smo lahko poslušali tudi na sejmu Alpe Adria v Ljubljani in na RA Ognjišče. Nastopili so na območnem in medobmočnem srečanju ljudskih pevcev ter prejeli izredne pohvale. Je skupina, ki gre rada gostovat in predstavlja naš kraj po vsej Sloveniji. Njej gre zahvala, da se ohranja ljudska pesem. Tem kolednikom pa za posebne priložnosti priskočijo na pomoč še pevke.

Mladi harmonikarji (mentorica: Katarina Štefanič) so se prav tako vestno držali načela, da brez vaje pač ne gre in so zato redno vadili tudi čez počitnice. Je skupina, ki je v preteklem letu v marcu praznovala peto obletnico obstoja. in pripravili že kar  6. samostojni koncert. S koncertom so pokazali, da harmonika daje prijetne glasove, če jo vodijo spretni prstki mladih harmonikarjev. Za popestritev programa so poskrbeli živahni igralci in gost solist ljubljanske opere in slovenski pevec Nace Junkar, ki je navdušil in razveselil s svojim glasom polno zasedeno kulturno dvorano.Koncerti so bili speljani vsi, katere so si zadali, prav tako pa tudi veliko krajših nastopov z njihovo prisotnostjo ni zmanjkovalo. Temu lahko rečemo, da so gostovali po vsej bližnji okolici. Njihov sedmi samostojni koncert z gostom Adijem Smolarjem, pa je bil ob enem prvi koncert  novo registriranega društva Mladih harmonikarjev iz Podbočja.

Veseli smo, da smo izpeljali že 2. srečanje ljudskih pevcev 8. marca, ki je prav tako uspelo. Na srečanju pa so bile podeljene bronaste Galusove značke in sicer Zorko Franci, Zakšek Franci in Peter Vrhovšek, ostala dva člana kolednikov pa imata že vse tri (bron, srebro in zlato). Udeleženih je bilo šest skupin; da smo speljali samostojni koncert Mladih harmonikarjev, sodelovali in popestrili prireditev ob krajevnem prazniku, sodelovali pri tradicionalnem srečanju borcev na Planini, pripravili kot vedno komemoracijo za 1. november, igrali igrico in pomagali pri obdarovanju za Miklavževo, na Božič zvečer se podali na pohod z baklami na hrib Starega grada, pripravili Srečanje na trgu in s petjem treh kraljev zaključili praznike. 

Razmišljali smo tudi, da je naš Trg  tako prijeten prostor, na katerem naj bi se tudi poleti kaj dogajalo. Čez tristo let stara lipa, z obsegom 480 cm pa bi nam ob vročini nudila prijetno senco. Srečanje pod lipo, bi bilo lahko prijetno, mar ne? Zaenkrat nam to še ni uspelo.

Naj še dodam, da smo kupili obleke za kolednike in za harmonikarje, kar je bil kar zajeten  znesek za skromno društveno blagajno. Ker pa si moramo dvorano sami ogrevati, smo primorani, da vsem, ki bodo rabili dvorano zaračunamo kurjavo (ali pa kurilno olje prinesejo s sabo).

Ker pa je prišlo tudi do nekakšnih nesoglasij oz.čudnih tokovih…., naj še povem, da smo se dne 14. februarja 2002 sestali člani odbora. Vsem je bilo jasno povedano in obrazloženo, kakšen je nov način financiranja društev, da denar dobimo lahko samo na razpis, ki ga izda občina in sama izbere, katere programe bo finančno podprla. Prav tako pa se mora društvo držati zakona in pravil, ki veljajo z njim. Pravil se moramo držati vsi. Odbor naj se odloča o nakupih, denar iz razpisa se mora namensko porabiti, prihodki od nastopov se polagajo na TRR, prav tako pa se izdatki izplačujejo dokumentirano z originalnimi računi…Vsem nam je bilo jasno razloženo s strani naše blagajničarke, ki je na tekočem s finančnem poslovanjem.

Kulturno društvo Stane Kerin, ki je v lanskem letu praznovalo svojo 50. obletnico obstoja, je ponosno na svoje delo.  Smo skupina ljudi, ki si želi, da popestri kulturno dogajanje v domačem kraju in okolici, da nekaj naredi z veseljem do kulture, za svojo dušo, za svoje osebno počutje. Zato se tudi zavedamo, da moramo biti skupaj, se tudi skupaj dogovarjati, kaj in kako bomo pripravili kakšno zadevo, kaj bomo in kaj lahko nabavimo za potrebo društva. Zato imamo odbor, v katerem so mentorji posameznih sekcij. Opažam, da se vsi člani odbora res težko dobimo skupaj, smo pa zato tista peščica pač toliko bolj aktivna. Po prireditvah ostajamo skupaj, izmenjajmo si mnenja, poveselimo se skupnih uspehov, pograjamo kar je potrebno grajati, veseli pa smo tudi pohval.

Še veliko uspešnih predstav in prireditev,  kulturniki!

Predsednica društva:

Justina Colner